Poklicali smo v Splošno bolnišnico Brežice, kjer je direktor Dražen Levojević sklical svet delavcev in jim pojasnil trenutne razmere in varčevalne ukrepe. V pogovoru za Radio Krka je Levojević potrdil, da je minister Borut Miklavčič resnično nameraval bolnišnico zapreti. Sicer postopoma, s prevzemom treh bolnišničnih oddelkov. O tem je Brežičane seznanilo vodstvo novomeške Splošne bolnišnice.

Vsi zaposleni v brežiški bolnišnici so sporazumno pristali na 5 -odstotno znižanje osnovnih plač, zato da bi zagotovili ekonomsko vzdržnost bolnišnice.

Na Ministrstvu za zdravje pa pojasnjujejo: "Kot za druge bolnišnice, tudi za brežiško ni predvidena ukinitev ali zaprtje katerega od oddelkov ali podobno. Zaradi ekonomske situacije in stanja v zdravstveni blagajni je potrebno dejavnosti slovenskih bolnišnic prilagoditi zdravstvenim potrebam prebivalstva, in to na strokovnih in ekonomskih argumentih. Gre torej za strokovno argumentirano ukrepanje."

Kot je za Radio Krka potrdil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Ivan Eržen,  ministrstvo nima namere zapirati brežiško bolnišnico. Ob tem je še pojasnil, kaj predvideva osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti.

Glede usode brežiške bolnišnice smo se pogovarjali tudi z županom Občine Brežice Ivanom Molanom, ki je med drugim povedal, da so se na včerajšnjem sestanku zbrali vsi predsedniki političnih strank v občini. Soglašali so, da so mora Bolnišnica Brežice še naprej razvijati kot Splošna bolnišnica regionalnega pomena z vsemi oddelki. Sprejeli so tudi sklep, da se na Svetu regije Posavja organizira okrogla miza, na katero bodo povabili tudi ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ki naj bi pojasnil, v kateri smeri vidi vizijo razvoja brežiške bolnišnice. Prav tako so se tamkajšnje politične stranke zavezale, da bodo glede problematike brežiške bolnišnice govorile s svojimi predstavniki v Ljubljani. Ob tem pa Molan še dodaja, da je eden od signalov, da se resno ne razmišlja o razvoju Bolnišnice Brežice ta, da je minister ustavil investicijo v bolnišnico, ki je že zajeta v proračunu in za katero je tudi že pripravljena projektna dokumentacija. Gre za investicijo v širitev oddelkov.

Občina Brežice: "ministrstvo namerava ukiniti bolnišnicoi v Brežicah"
V skladu z veljavnim Zakonom o zdravstveni dejavnosti ima Splošna bolnišnica Brežice status splošne bolnišnice z obveznimi oddelki: internim, kirurškim, otroškim, ginekološko porodnim oddelkom, skupnim oddelkom za anesteziologijo, reanimatologijo in intenzivno zdravljenje, specialistične ambulante, funkcionalno diagnostiko in druge službe. Predvidene sistemske spremembe glede na nov predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti pa predvidevajo ukinitev oz. selitev treh oddelkov - oddelka ginekologije, pediatrije in kirurgije v novomeško bolnišnico, hkrati pa napovedujejo preoblikovanje Splošne bolnišnice Brežice v negovalno bolnišnico (dejavnost zdravstvene nege, paliativne oskrbe in institucionalnega varstva kroničnih in drugih bolnikov). Ministrstvo za zdravje ima torej namen ukiniti bolnišnico v Brežicah, razprodati njeno premoženje in ga nameniti za izgradnjo interne v Novem mestu.

Zdravstvo in bolnišnica imata v Brežicah stoletno tradicijo, bolnišnica je bila ustanovljena in je delovala tudi v mnogo revnejših in težjih obdobjih kot je sedanja gospodarska situacija. Splošna bolnišnica Brežice deluje v močno degradiranem okolju (bližina jedrskih objektov, vojaško letališče, bodoče odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov) in omogoča lažjo in hitrejšo dostopnost pacientov na izredno razgibanem terenu, ki pokriva. Lokalno okolje živi z bolnišnico, saj so bila v bolnišnico vložena velika investicijska sredstva iz lokalnih skupnosti, prav tako bolnišnica zagotavlja delovna mesta in neprecenljivo strokovno pomoč društvom, ki vključujejo okoli 3000 prebivalcev regije. Bolnišnica posluje pozitivno in je po štirih izmed petih kazalnikov kakovosti med petimi najboljšimi bolnišnicami v državi. Prav tako je v času težnje k decentralizaciji na številnih področjih nedopustna centralizacija na tako vitalnem področju kot je zdravstvo, ki ljudem zagotavlja boljšo kakovost življenja na manj razvitem področju naše države, so sporočili z Občine Brežice.

Minister Miklavčič: "osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti v nobeni opredelitvi ne navaja ukinitve katere koli izmed slovenskih bolnišnic
V nadaljevanju v celoti objavljajo včerajšnji odgovor ministra za zdravje Boruta Miklavčiča na poslansko vprašanje Andreja Vizjaka glede brežiške bolnišnice …

"Kot povsod v svetu se tudi v Sloveniji trudimo zagotoviti prebivalstvu približno enako dostopnost do potrebnih in kakovostnih zdravstvenih storitev. To poskušamo z mrežo zdravstvenih domov, koncesionarjev in lekarn na primarni ravni ter bolnišnicami in koncesionarji na sekundarni in terciarni ravni. V Sloveniji imamo na sekundarni ravni 26 bolnišnic, med katerimi je tudi Splošna bolnišnica v Brežicah. Ta ima, skladno z določili veljavnega zakona o zdravstveni dejavnosti, štiri oddelke in sicer kirurški, interni, pediatrični in ginekološko- porodniški oddelek. Podobna oziroma enaka je sestava tudi drugih splošnih bolnišnic v naši državi in se praktično ni spremenila že več kot 50 let.

Veljavni zakon o zdravstveni dejavnosti in v njem določena organizacija bolnišnične zdravstvene dejavnosti temelji na potrebah prebivalstva, ki so bile prisotne v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat smo imeli letno okrog 35 tisoč nosečnic in porodov ter okrog 22 odstotkov populacije, stare od 0 do 18 let, ter le 10 odstotkov oseb, starih 65 in več let. V zadnjih desetletjih smo priča občutnim spremembam v demografski in sociodemografski strukturi prebivalstva, v njihovem zdravstvenem stanju, v osveščenosti in zahtevnosti ljudi glede zdravstvenih storitvah pa tudi v možnostih njihovega zadovoljevanja. V tem trenutku imamo v Sloveniji okrog 19.000 nosečnic in porodov ter le še 18 odstotkov prebivalcev v starosti od 0 do 18 let, istočasno pa blizu 17 odstotkov starostnikov (65 let in več). V zdravstveni sliki vse bolj prevladujejo kronične degenerativne bolezni, ki jih spremlja tudi vse večja potreba po dolgotrajni oskrbi. Spremenila se je medicinska tehnologija, ki ima prav tako pomembne vpliv na možnosti zadovoljevanja potreb ljudi. Trendi staranja prebivalstva se bodo po napovedih demografov nadaljevali vse do leta 2060, ko naj bi imeli okrog 32 % populacije, stare 65 let in več. Vse to so znana dejstva, ki vplivajo na celotno socialno politiko gospodarsko razvitejših držav in tako tudi Slovenije. Žal, doslej niso bila v zadostni meri upoštevana pri načrtovanju organizacije zdravstvene dejavnosti in njenih zmogljivosti. Te so ostale skoraj povsem nespremenjene oziroma so šle z zanemarjanjem preventive in osnovne zdravstvene dejavnosti celo v nasprotno smer.

Navedene dejavniki, skupaj z ekonomskimi možnostmi države, dajejo okvire za načrtovanje nadaljnjega razvoja zdravstvenih zmogljivosti v državi, ki jih Ministrstvo za zdravje želi upoštevati ob pripravi novega zakona o zdravstveni dejavnosti. Pri tem želi graditi sistem predvsem na potrebah prebivalstva. V razvoju mora biti dana prednost preventivi, družbeni in osebni odgovornosti za zdravje ter hitrejšemu razvoju in boljši dostopnosti do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti. Potrebna bo tudi prilagoditev bolnišničnih zmogljivosti tem novim potrebam in izzivom. Pri slednjih je potrebno še dodatno upoštevati trende, ki jih beležijo povsod po svetu in tudi pri nas, ki se kažejo s prenašanjem vse večjega dela dejavnosti v ambulanto obravnavo, v skrajševanju povprečnega trajanja bolnišničnega zdravljenja, s povečevanjem kapacitet za zdravstveno nego in v uvajanju dolgotrajne oskrbe na domu. Vsi strokovni vidiki govorijo zato, da bodo v prihodnje manjše potrebe po bolnišničnih zmogljivostih na področju pediatrije in ginekologije, večje pa na področju nege kronično bolnih oseb, pri katerih bo akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, a jih ne bo mogoče odpustiti v domačo oskrbo ali v ustrezen socialni zavod,. Prav tako bodo v porastu potrebe po specialistični ambulantni obravnavi kroničnih stanj, ki jih lahko pričakujemo vse več.

Na teh napovedanih spremembah temeljijo izhodišča osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta v nobeni opredelitvi ne navaja ukinitve katere koli izmed slovenskih bolnišnic ali njenega posameznega oddelka, temveč postopno preusmeritev k večjemu zadovoljevanju potreb ljudi in k večji kakovosti zdravstvene dejavnosti. Tudi število bolnišničnih postelj ne bo potrebno spreminjati, saj te za izvajanje nove politike niso odločilne. Nasprotno, osnutek zakona poudarja, da bo potrebno razširiti obseg ambulantne obravnave kroničnih pacientov in na področjih, kjer že imamo ali pa se bodo pojavile čakalne dobe, s tem povezanih diagnostičnih in rehabilitacijskih dejavnosti ter dejavnost negovalnih oddelkov. Predvidena je tudi specializacija posameznih bolnišnic za posamezna specifična zdravstvena stanja. Tu je tudi razlog, da smo pričeli strokovnimi razgovori o delitvi dela med posameznimi bolnišnicami npr.: Celje-Slovenj Gradec-Topolščica ali UKC Ljubljana in Trbovlje ali UKC Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj ali Jesenice, Golnik, PGB Kranj in seveda tudi Brežice, Novo mesto.

Ker posamezne bolnišnice tem izzivom trenutno niso prilagojene, računamo s postopnostjo njihove preusmeritve. Pri tem bodo gotovo igrale pomembno vlogo ekonomske možnosti države in njena vlaganja v zdravstveno varstvo. Kakšna dejavnost se bo opravljala v posamezni bolnišnici oziroma njenem oddelku bo odvisno tudi od ekonomske opravičljivosti in sprejemljivosti takšne dejavnosti. Dejstvo je, da so finančne možnosti zdravstvenega varstva omejene in vedno manjše od potreb, zaradi česar bo potrebna določena sprememba v organizaciji dela, v delitvi dela med izvajalci, boljša izkoriščenost kadrov in opreme in še nekatere druge spremembe. Na to bo vplivalo tudi število obravnavanih bolnikov, stroški opravljanja dejavnosti in pričakovani rezultati pri zdravljenju. Slednje je pomembno tudi zaradi nujnosti zagotavljanja potrebne kakovosti pri opravljanju posamezne dejavnosti, ki prav tako zahteva zadostno število prebivalstva gravitacijskega območja ter opravljenih posegov in zadostno število posegov na posameznega zdravnika ali njegov tim. (Pomembne spremembe, ki imajo svoj pomemben vpliv tudi na mrežo bolnišnic, je novo zgrajena cestna infrastruktura v RS ki omogoča hitrejšo dostopnost v primeru bolezni do strokovne najboljše bolnišnice) .

Iz povedanega sledi, da bo odločitev o tem, katere dejavnosti bo opravljala posamezna bolnišnica morala temeljiti na zdravstvenih potrebah prebivalstva in na strokovnih medicinskih in ekonomskih argumentih. Dolžnost države je, da zagotovi pogoje za čim bolj enakomerno razvito in dostopno mrežo javne zdravstvene dejavnosti. V tem okviru je mogoče gledati tudi na vizijo razvoja bolnišnice v Brežicah. Kot za druge bolnišnice, tudi za brežiško ni predvidena ukinitev ali zaprtje katerega od oddelkov ali podobno. Gotovo bo glede na potrebe prebivalstva njenega območja, ki je v Sloveniji med starejšim potrebno razmišljati o ukrepih za večje usmeritev na zadovoljevanje potreb prebivalstva v okvirih materialnih možnosti in čim racionalnejše organizacije dela v njej. Pri tem bo morala bolnišnica zaradi zahtev po kakovosti zagotoviti opravljanje dejavnost z lastnimi kadri in to v rednem delovnem času, pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči ter pri ambulantni in stacionarni obravnavi pacientov. Trenutno je to verjetno večji problem kot strah pred zaprtjem bolnišnice oziroma ukinjanjem njenih oddelkov."