Slovenija je od leta 1971 sicer ena izmed 159. pogodbenic Konvencije o varstvu mokrišč, imenovane tudi Ramsarska konvencija. Vendar, tako kot po svetu so tudi v Sloveniji mokrišča precej okrnjena in skrčena. O mokriščih je državni sekretar na Ministrstvu RS za okolje in prostor Zoran Kus povedal, da so mokrišča med biotsko najpomembnejšimi. Kljub opozarjanju strokovne javnosti, smo v zadnjih 100 letih v svetu izgubili ali uničili več kot polovico mokrišč, s tem pa tudi številne rastlinske in živalske vrste.

Rdeči seznam mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov, za vodne ptice, sesalce, sladkovodne ribe, dvoživke, želve, krokodile in tudi korale, kaže na precejšnje upadanje teh vrst in populacij. Tovrstne izgube vplivajo tudi na okolje, v katerem živimo.

Vsi ti vplivi in spremembe se kažejo tudi na slovenskih mokriščih. Nazoren primer so posledice ekstremnih vremenskih pojavov, ki povzročajo manj gospodarske škode na območjih, kjer so ohranjena mokrišča. Vloga mokrišč pa je pomembna pri bogatenju podzemne vode, skupaj z gozdovi pa so mokrišča tista, ki lahko blažijo posledice vremenskih sprememb.