Na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju se je ves konec tedna zvrstilo kar nekaj prireditev ob današnjem državnem kulturnem prazniku. Več v pripetih člankih.

Še nekaj se jih bo danes zvečer, med drugim v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Šentjerneju in Metliki, poleg tega pa si je v novomeškem in kočevskem Pokrajinskem muzeju moč brezplačno ogledati veliko razstav.

Tudi drugo po Sloveniji poteka več dogodkov v počastitev današnjega kulturnega praznika, ministrica za kulturo Majda Širca je denimo v spremstvu kranjskega župana Damijana Perneta ob 9.30 na grob pesnika Franceta Prešerna v Kranju položila venec, ob 10. uri pa je v prostorih kranjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) odprla razstavo Kranjska lončenina - polna vina.

V Ljubljani so dramski igralci točno opoldne pod Prešernovim spomenikom interpretirali poetove pesmi, v njegovi rojstni hiši na Vrbi pa je pol ure pozneje potekala osrednja slovesnost. Recital je pričel nosilec Borštnikovega prstana Polde Bibič; s svojimi interpretacijami Prešernovih del pa so mu sledili še drugi poklicni dramski igralci.

Ob 14.30 bo Širca sprejela letošnja Prešernova nagrajenca in prejemnike nagrad Prešernovega sklada. Nagrade so podelili na državni proslavi v nedeljo, na predvečer praznika, v Cankarjevem domu. Ob številnih prireditvah bo posebno mesto zavzemala osrednja slovesnost v Prešernovi Vrbi, ki se je bo prav tako udeležila ministrica za kulturo.

Na Prešernovi proslavi o ljubezni, ki je manjka

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči na predvečer kulturnega praznika potekala osrednja državna proslava, na kateri so tudi uradno razglasili dobitnice in dobitnike malih in velikih Prešernovih nagrad. Tržaški režiser Marko Sosič je kulturni program z naslovom Stopaš, je slika v srcu... osredinil na moderno slovensko ljubezensko poezijo.

Odločitev, da kulturni program usmerja prav ljubezenska poezija slovenskih pesnic in pesnikov, kot so Boris A. Novak, Lucija Stupica, Ciril Zlobec, Mila Kačič, Jurij Hudolin in Josip Osti, Miklavž Komelj in drugi, je Sosič utemeljil z ugotovitvijo, da ljubezen nima dovolj prostora v današnjem času.

Glavnino ljubezenske poezije sta interpretirala dramska igralca Nina Ivanišin in Igor Samobor, pesem Sej vame seme Mile Kačič je zapela Severa Gjurin, Trubadurjevo pesem Gregorja Strniše pa Marko Vuksanovič. Eden od vrhuncev proslave je bila interpretacija pesmi Milana Jesiha Tistega večera, ki jo je izvedla mezzosopranistka Marjana Lipovšek.

Skozi ples so o ljubezenskih razmerjih na proslavi spregovorili tudi moderni plesalci v koreografiji Rosane Hribar. Kar verjetno ni bilo naključje, saj je nagrado Prešernovega sklada prejela plesalka Maja Delak, veliko Prešernovo nagrado pa Mateja Rebolj.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny je povedal, da je proslava, obredje, kot jo je poimenoval, namenjena lepoti, ljubezni in poeziji, saj da "nas k temu zavezuje Prešernova dediščina". Skrušny je dejal, da večer pripada "osmerici odličnikov", ki so "raison d'etre" dela odbora Prešernovega sklada, nato pa je besede prepustil predsedniku nacionalnega sveta za kulturo in režiserju Miranu Zupaniču.

Ta je za svoj govor požel dolg aplavz. Spomnil je namreč, da se v slovenski javnosti nihče ni odzval na izjavo filozofa Slavoja Žižka, ki je dejal, da bi bilo najbolje, če bi v Cankarjev dom, polnem slovenskih umetnikov, podstavili bombo. Ali tišina pomeni, da se Slovenci s tem strinjajo? Ali sploh spoštujemo to, kar danes slavimo? Politična elita se na številne, dolgoletne probleme slovenske kulture ne odziva, jih ne rešuje, je poudaril Zupanič. Umetniki ob vsem tem ne bi smeli molčati, še manj le čakati na politike. Kajti resničen umetnik je tisti, čigar mesto je na strani svobode, je sklenil Zupanič, ki je oder nato prepustil "osmerici odličnikov".

Poleg Delakove so nagrade Prešernovega sklada prejeli še igralka Barbara Cerar, pesnik Miklavž Komelj, skladatelj Aldo Kumar, igralec Peter Musevski ter gledališki in literarni ustvarjalec Andrej Rozman - Roza.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo v polju likovne umetnosti je prejel Kostja Gatnik. Na področju plesne umetnosti je Prešernovo nagrado prejela Mateja Rebolj. V svojem govoru se je spomnila na dve osebnosti, ki sta ključno vplivali nanjo in tudi na razvoj slovenske kulture: plesalko in koreografinjo sodobnega plesa Ksenijo Hribar in režiserja Dragana Živadinova, ki je s predstavo Krst pod Triglavom "dal krila njeni radovednosti".

Reboljeva je prva, ki je dobila veliko Prešernovo nagrado za področje sodobnega plesa. Ne le ples, njena edina religija je in bo ostala umetnost, je sklenila lavreatka.