Smučanje poleg prijetnih doživetij prinaša tudi določeno tveganje. Smučarji morajo v prvi vrsti sami poskrbeti za svojo varnost. To še posebej velja za tiste, ki smučajo izven urejenih prog, kar od njih zahteva dodatna znanja, pravijo na Planinski zvezi Slovenije (PZS). Poudarjajo, da vsak smučar, ki vozi izven urejenih smučišč, še ni turni smučar.

"Vse prevečkrat se zamenjuje smučarje in turne smučarje. Vsakdo, ki vozi izven urejenih smučišč, še ni turni smučar," poudarja strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, ki sicer ugotavlja, da je turno smučanje v Sloveniji vse bolj priljubljeno.

Vsak turni smučar mora biti v prvi vrsti usposobljen za turno smučanje in mora poznati vse nevarnosti snežnih plazov, poznati mora strukture snega. Hkrati se mora znati gibati v gorskem svetu v zimskem času, česar pa vsak smučar ne zna, je za STA dejal Šerkezi. Turni smučar mora za svojo varnost poskrbeti tudi tako, da ima s sabo plazovno žolno, sondo in lopato in da zna to tudi uporabljati.

Večina gornikov, ki se pozimi odpravlja v gore, uporablja turne smuči, pa tudi krplje. Gre za sredstvo gibanja, pravi Šerkezi in ob tem spomni, da na PZS tiste, ki se želijo varno odpraviti v gore pozimi, o tem tudi vseskozi izobražujejo.

Za varnost na urejenih smučiščih pa morajo v okviru zakonskih zahtev poskrbeti upravljavci žičnic. To, kako mora upravljavec zagotoviti varnost na posameznem smučišču, je opredeljeno v obratovalnem dovoljenju za posamezno smučišče, ki ga izdaja ministrstvo za promet.

V obratovalnem dovoljenju je predpisano vse, kar mora upravljavec smučišča zagotoviti: od zaščite z blazinami, mrežami in ločevalnimi trakovi, do potrebnega števila reševalcev in nadzornikov, teptanja prog, pregledov in označevanja prog. "Če se upravljavci smučišč držijo obratovalnega dovoljenja, naj bi bila nevarnost za nesreče na smučiščih minimalna," pravi direktor Zbornice gorskih centrov in sekretar Združenja slovenskih žičničarjev Marjan Čuk.

Kar zadeva turne smučarje in tiste, ki se na lastno odgovornost smučajo izven urejenih smučišč, nanje pa žičničarji nimajo vpliva. "Lahko samo opozarjamo. Ampak če človek prepleza žičnato jekleno ograjo in ne upošteva table, ki opozarja na nevarnost snežnih plazov, potem žičničarji nimamo kaj narediti," pravi Čuk.

Upravljavci smučišč morajo sicer za vzdrževanje reda in varnosti na smučiščih zagotoviti tudi nadzornike. Ti opozarjajo smučarje na spoštovanje določb zakona o varnosti na smučiščih, jim dajejo navodila in odredbe, opravljajo varnostni pregled smučišča, imajo pa tudi pravico smučarju prepovedati smučanje in odvzeti vozovnico za tisti dan brez povračila, če smučar s svojim ravnanjem ogroža sebe ali druge uporabnike smučišča.

Prav tako nadzorniki upravljavcu smučišča predlagajo ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti. Skladno s svojimi pristojnostmi lahko ugotavljajo identiteto smučarjev in zahtevajo posredovanje policije. Policisti pa lahko na smučiščih ugotavljajo, ali je posameznik pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil, kadar ogroža sebe ali druge.

Policisti tudi opravijo oglede nesreč na smučiščih, če so bili smučarji hudo telesno poškodovani ali so izgubili življenje. Za vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi zakon predpisuje globo v višini 200 evrov in odvzem smučarske vozovnice za tisti dan. Smučarju je tudi prepovedano smučati zunaj urejenih smučarskih prog. Globa za kršitev te določbe znaša prav tako 200 evrov.

Policija ter inšpektorati za notranje zadeve, za promet, za okolje in za kmetijstvo so napovedali, da bodo v času zimskih počitnic, ki se začenjajo, do 28. februarja poostreno nadzirali varnost na slovenskih smučiščih, pa tudi upoštevanje uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju.

Ob tem velja dodati, da se je po zadnjem obilnem sneženju minuli teden v gorah povečala nevarnost snežnih plazov. Ta je v Julijskih Alpah in Karavankah 4. stopnje po evropski petstopenjski lestvici, drugod pa je tretje stopnje, opozarjajo na Agenciji RS za okolje. Pričakovano je spontano proženje manjših in srednje velikih plazov suhega, delno sprijetega snega z bolj strmih območij. Na mestih z napihanim snegom pa se plaz lahko sproži že ob majhni obremenitvi.