V zadnjih petnajstih letih se je na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge zgodilo 618 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 137 ljudi.
Vozila, ki se premikajo po tirih, imajo v cestnem prometu prednost pred ostalimi vozili. Zavedati se je treba, da je zavorna pot vlaka dolga. V cestnem križišču se lahko izsiljevanje prednosti konča brez hujših posledic, na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo pa je to prej izjema, saj se vlak, ki trči v vozilo, velikokrat ustavi šele po več sto metrih.
Pri nesrečah na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo policija ugotavlja, da so prisotni različni dejavniki, ki prispevajo k nepremišljenemu ali objestnemu ravnanju voznikov, od megle, slabega vremena, sončne bleščavosti, ki zmanjšujejo preglednost. Nevarno je tudi preveč "rutinsko" prehajanje tirov (predvsem) lokalnih prebivalcev. Posebej nevarni so prehodi brez zapornic ali brez svetlobnih znakov ob zmanjšani vidljivosti.
Voznikom zato svetujejo, naj ob zmanjšani vidljivosti ali preglednosti ob zaustavitvi vozila odprejo okna. Če bližajočega vlaka ne vidijo, ga lahko vsaj slišijo.
Prometna pravila, ki veljajo na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo:
• Vlak ali drugo tirno vozilo, ki se premika po železniških tirih, ima prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa.
• Voznik se mora prehodu približevati previdno in tako, da lahko varno ustavi pred prehodom. Globa za kršitev znaša 80 evrov.
• Pred prehodom se mora udeleženec cestnega prometa ustaviti:
- ko svetlobni znaki naznanjajo prihod vlaka oz. da se bodo zapornice ali polzapornice začele spuščati, ko se zapornice ali polzapornice spuščajo ali so že spuščene, ko ustavlja promet pooblaščeni železniški delavec s predpisanim znakom. Voznik, ki tega ne stori, je kaznovan z globo 250 evrov, drug udeleženec cestnega prometa pa z globo 120 evrov.
- na nezavarovanem prehodu pa tudi, ko se prehodu približuje vlak, čeprav udeleženec cestnega prometa na to ni posebej opozorjen.
• Nezavarovani nivojski prehodi ceste čez železniško progo so označeni z Andrejevim križem, ki ima enako vlogo kot znak STOP na cesti. Voznik mora pred prehodom ustaviti vozilo in se prepričati, da lahko varno prečka železniško progo. Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, poleg tega se mu izrečejo tudi 3 kazenske točke. Z globo 120 eurov pa se kaznuje za ta prekršek drug udeleženec cestnega prometa.
• Prepovedana je vzratna vožnja. Z globo 160 evrov se kaznuje za prekršek voznik, vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.
• Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila, razen enoslednega vozila. Voznik se za prekršek kaznuje z globo 150 evrov.
• Prepovedana je ustavitev in parkiranje, kar velja tudi na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice. Globa znaša 40 evrov.
• Če vozilo obstane na železniški progi, ga mora voznik takoj odstraniti. Če tega ne more storiti, mora nemudoma obvestiti center za obveščanje ali policijo in pravočasno opozoriti voznika tirnega vozila. Če tega ne stori, je oglobljen z 80 evri.
• Če vodi cesta ob železniški progi, je ob srečevanju z vlakom predpisana uporaba zasenčenih žarometov. Globa za vožnjo z žarometi z dolgim snopom svetlobe znaša 120 evrov.