Vseh devet dokumentov naj bi se namreč nanašalo zgolj na podatek, da je Slovenija leta 2007 v skladu z obvezami, sprejetimi na vrhu Nata v Rigi leto prej, povečala namestitev svojih vojakov za skoraj 20 odstotkov.

Prvič je Slovenija v Afganistan v okviru Natove operacije Isaf, ki je prva operacija zunaj območja severnoatlantskega zavezništva, svoje vojake poslala marca 2004. V deželo pod Hindukušem je takrat odšlo 18 vojakov, medtem ko jih je po podatkih Slovenske vojske trenutno tam 73.

Slovenski vojaki delujejo v Heratu na zahodu in v prestolnici Kabul na vzhodu države. Opravljajo naloge varovanja baze v Heratu, delujejo na nadzornih točkah, patruljirajo v neposredni okolici ter spremljajo vozila na ožjem območju Herata. Nastanjeni so v vojaškem kampu Arena blizu Herata skupaj s pripadniki italijanskih in španskih mednarodnih sil. Jeseni bodo predvidoma prevzeli samostojno vodenje skupine za urjenje bataljona afganistanske vojske.

Na objavo zaupnih dokumentov na spletni strani WikiLeaks se je sicer v ponedeljek v Bruslju odzval zunanji minister Samuel Žbogar, ki je dejal, da objava načeloma ne bi smela vplivati na slovensko sodelovanje v Afganistanu. Slovenija naj bi tam po njegovih besedah ostala do leta 2012.