Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Vredu
» Več o piškothih
Vir podatkov: 1a vreme
22.8.2014
Sponzorirani oglasi
Slovenija - Lj Radio Krka, Finance 30.1.2013 5:07:48 0 komentarjev

Mercator bo odpustil od 800 do tisoč ljudi

8
Iz Mercatorjevih omar se je usulo za 75 milijonov evrov okostnjakov. Zaradi slabega vodenja družbe bo v skupini letos delo izgubilo okoli tisoč ljudi. Kaj je še ostalo od družinske srebrnine, Mercatorja? Petra Sovdat, novinarka Financm se je pogovarjala s Tonijem Balažičem, predsednikom uprave Mercatorja.

Za stomilijonsko izgubo sta večinoma »zaslužna« vaša predhodnika, izvira predvsem iz slabitev. Ste prepričani, da ste jih opravili dovolj, da je bilanca zdaj čista?

Izgube iz odpisov je tako rekoč 75 odstotkov vse izgube. Gre za popravke vrednosti nepremičnin, naložb, neopredmetenih sredstev in izgubljenih tožb. Popravki odsevajo trenutno realnost. S to bilanco smo popravili, kar je bilo treba, mislim, da dodatnih popravkov ne bo. Možni so le ob prodaji kakšnih poslovno nepotrebnih sredstev, če zanje ne bi dobili toliko, po kolikor jih imamo v knjigah.

Skrb zbujajo podatki o upadanju tržnega deleža v Sloveniji. Odzvali ste se kmalu po prihodu; se je trend zdaj ustavil?

Mercator je tržni delež izgubljal že zadnjih pet, šest let. V tem času ga je izgubil skoraj 30 odstotkov. Glavni razlog je bilo počasno in neustrezno odzivanje na odpiranje diskontnih trgovin, ki so jih predvsem na začetku podcenjevali.

Sami vemo, da se je treba bojevati za vsakega kupca. Po nekaj mesecih nam je uspelo ustaviti upadanje tržnega deleža. To je po nekaj letih dobra novica, ne smemo pa biti preveč zadovoljni. Če bi delovali v stabilnem okolju, bi nam bilo precej lažje. Ker vidimo, da se predvsem družbene razmere slabšajo, te pa zelo pomembno vplivajo na porabo, je težko napovedovati, kaj bo. Vsekakor se bomo sproti odzivali na tržne spremembe. Verjamem, da bomo uveljavili vse potrebne spremembe in morda celo začeli tržni delež spet dvigovati.

Okostnjaki na Hrvaškem

Ko ste prišli, ste napovedali vrsto ukrepov. V kateri fazi ste zdaj pri racionalizaciji?

Že lani nam je uspelo pomembno znižati stroške. Stroški brez najemnin so upadli za več kot osem milijonov evrov.

To je več, kot ste napovedovali.

Nekoliko. Dejansko pa ne smemo biti zadovoljni le s tem in moramo racionalizacijo nadaljevati. Napovedali smo že, da mora biti leto 2013 leto preobrata, in to želimo tudi doseči.

Ko analiziramo lanski rezultat, je pomembno, da Mercator v osnovni dejavnosti še vedno dela dobro. Slabše je v neosnovnih dejavnostih in na nestrateških trgih. Tu smo, skupaj z valutnimi razlikami pri dinarju, pridelali več kot 40 milijonov evrov izgube. Govorim o M Tehniki, Modiani, M Energiji, Albaniji, Bolgariji. Osnovna dejavnost na vseh strateških trgih, v Sloveniji, Srbiji, BiH in Črni gori, kljub zahtevnim razmeram še vedno deluje dobro. Težava pa je tudi Hrvaška, kjer moramo sprejeti bolj strukturne ukrepe.

Kateri so to?

Najprej je treba razumeti razmere, ki so večinoma nastale zaradi dveh vzrokov. Prvič, nepotrebnega prevzema Getroja, ki ima zelo velik vpliv na negativen poslovni rezultat. Mercator (pod vodstvom Žige Debeljaka, op. a.) je kupil trgovca z neprimernim formatom, ki so mu prihodki upadali že vrsto let pred prevzemom. Drugo so prevelike logistične zmogljivosti.

Blagovna znamka Mercator pa na Hrvaškem še vedno deluje v redu, pri prodaji imamo skoraj indeks 100. Dobro delajo tudi manjše trgovine Getroja v Slavoniji. Težava so večji formati, ki jih nameravamo restrukturirati. Lani smo operativne stroške že znižali za okoli deset odstotkov, povečali smo tudi produktivnost kvadratnega metra, a to še vedno ni dovolj, da bi poslovali pozitivno. Dogovarjamo se, da bi oddali nepotrebne skladiščne površine.

Drži, da so bile pri prevzemu Getroja dogovorjene fiksne najemnine za vrsto let?

Da.

Lahko poveste več?

Mercator je tam v resnih pogodbenih obveznostih.

Začenjajo se odpuščanja

Velik zalogaj pri racionalizaciji vas čaka doma. Sliši se že o odpuščanjih.

Treba je biti zelo objektiven: Mercator mora postati vitkejša in bolj racionalna družba, s precej manjšo administracijo. S socialnimi partnerji smo se začeli pogovarjati oktobra, saj v prihodnje načrtujemo znižanje stroškov dela zaposlenih v režiji za okoli 15 odstotkov, to je dobrih 200 ljudi. V okviru tega procesa se bomo trudili režijskim delavcem zagotoviti nadaljnje delo v skupini Mercator, predvsem v operativi.

V trgovinah števila zaposlenih ne nameravamo zmanjševati, skoraj vse poslujejo pozitivno. Je pa res, da bomo morali več vložiti v prenovo srednjih in manjših trgovin, predvsem pa v prenovo logistike.

Ali socialni partnerji razumejo položaj, v katerem sta Mercator in država?

Mislim, da je v interesu vseh nas, da bo Mercator v prihodnosti uspešen trgovec, kar je v zgodovini že dokazal, nekje na pol poti pa je pozabil, da se mora to tudi kazati v rezultatih. To razumevanje na strani sindikata in sveta delavcev obstaja.

Si predstavljate, da bi imeli na drugi strani mize Branimirja Štruklja?

Predstavljam si lahko, ne vem pa ne, ker ga ne poznam.

Vas vprašam drugače: ste veseli, da ga ni?

Vesel sem, da imam za isto mizo, ki je po mojem mnenju okrogla, to pomeni, da ni »druge strani«, partnerje, ki jih imam.

Števila zaposlenih ne boste zmanjševali le v Sloveniji?

Tu so še trgi, ki jih zapuščamo, dodatne prihranke pa bomo imeli še pri pridruževanju hčerinskih družb. Zdaj imamo nekaj manj kot 23 tisoč sodelavcev, računamo, da bomo to število letos zmanjšali za 800 do tisoč.

Imate na tujih trgih podobno razumevanje sindikalne strani?

Vsi razumejo, da kupna moč in dobičkonosnost upadata ter da je ohranitev delovnega mesta za vsakega posameznika vrednota.

Mercator je vedno veljal za eno od socialističnih trdnjav, ne zelo optimizirano in učinkovito družbo. Bo zmanjšanje števila sodelavcev dovolj, da postane normalna družba?

Ne, to je šele prvi korak. V strategiji smo zapisali, da bomo produktivnost dvigovali za tri odstotke na leto, kar pomeni, da bomo v štirih letih na povprečju v regiji. Teh korakov ne moramo storiti čez noč, ni pa odpuščanje odločilno, da bomo spet dobičkonosni. Optimizirati moramo nabavne poti, logistiko, imeti drznejši tržni nastop. Do leta 2016 moramo prihraniti 80 milijonov evrov.

Odpuščate tiste, ki so zadnji prišli v družbo, ali tiste, ki ne delajo dobro?

Usmeritev vsake družbe mora biti, da zadrži dobre in najproduktivnejše kadre. Tako usmeritev imajo tudi naši šefi, ki sodelujejo pri tem procesu.

Nevesta ni godna za prodajo

Zadnje čase se veliko govori, da bi Mercator utegnil pristati v slabi banki. Kaj bi to pomenilo za financiranje družbe?

Verjamem, da trgovska družba ne sodi v nabor državne lastnine. Za Mercator je zelo pomembno, da dobi stabilno delničarsko sestavo. Ta bo pomembno vplivala tudi na poslovanje. Iz menedžerskih izkušenj lahko povem, da je veliko laže izvajati ukrepe, ko ti stabilen lastnik »varuje hrbet«. Tudi naši financerji razmišljajo podobno. Mercator je močno zadolžen, v tem procesu pa je treba vse deležnike prepričati o sodelovanju.

Čez dva tedna je rok za oddajo nezavezujočih ponudb za Mercator. Prodaja bo spet v nekakšnem predvolilnem času. Pričakujete zaplete?

Naivno bi bilo pričakovati, da Mercator ne bi bil tema. Razprave o neprimernosti kupcev bi morali obrniti h konstruktivnemu dialogu, iskanju rešitev, kako priti do stabilnega lastništva. Vsekakor pa morajo politiki najprej poskrbeti, da bomo imeli stabilno poslovno okolje.

Ali mislite, da boste letos, v devetem krogu prodaje, dobili končnega lastnika?

V upravi smo svoje mnenje povedali že pred šestimi meseci. Takrat nismo mogli v celoti pojasniti, zakaj tako razmišljamo, ko smo dejali, da je položaj družbe tak, da jo bo v tem trenutku težko prodati. Z bilanco leta 2012 bo težko pokazati pravo vrednost družbe, ki jo ima.

Moramo pa biti tudi objektivni - zaupanje v Slovenijo ne narašča, politična nestabilnost ne pripomore k temu, da bi se za Mercator zanimalo več tujih kupcev. Tudi večina morebitnih strateških partnerjev se reorganizira, krči, le redki prevzemajo. Uprava pa je vsekakor sem prišla zato, da Mercator spremeni. Kot dobavitelji (Balažič je vodil Žito, član uprave za finance Drago Kavšek pa Fructal, op. a.) smo se zelo dobro zavedali, v kakšnem položaju je Mercator, pa tudi velikosti izziva.

Nekateri analitiki so zaradi ročnosti Mercatorjevih posojil zelo zaskrbljeni. Govorijo celo o grožnji prisilne poravnave.

Mercator je finančno stabilno podjetje, ki ima zdravo osnovno poslovanje, res pa ima tudi velik dolg. V zadnjih petih, šestih letih se je skoraj podvojil. Pri financiranju imamo podporo ključnih bank, kar je zelo pomembno in ni nikakršnega razloga za špekulacije o morebitnih ukrepih.

Dokapitalizacije ne potrebujemo

Ampak niste odgovorili: bo Mercator letos, prihodnje leto, potreboval dokapitalizacijo?

Ne, Mercator je kapitalsko ustrezen in bo tudi v prihodnje vsem deležnikom izpolnil pogodbene obveznosti.

Koliko posojil vam zapade letos?

Petinštirideset odstotkov vseh, kar niti ni neobičajna sestava dolga, vendar pa so se v zadnjem času opazno otežile možnosti refinanciranja zaradi znanih težav na finančnih trgih. Lani smo plačali 22 milijonov evrov dividende, odplačali 52 milijonov evrov obresti ter poleg tega zmanjšali dolg za 90 milijonov evrov, kar pa dolgoročno seveda ni vzdržno.

Do kdaj jih boste refinancirali oziroma za kolikšen delež kratkoročnih posojil že veste, da jih boste morali odplačati?

V zadnjem mesecu smo s ključnimi bankami dosegli dogovor, da bomo v prihodnjih mesecih vsi skupaj poiskali tako sestavo financiranja, ki bo dolgoročno vzdržna.

Drži, da gre za nekakšen sporazum »standstill«?

Gre za sporazum, ki bo Mercatorju in bankam dal nekaj časa, da poiščemo najboljšo rešitev za uskladitev zmožnosti Mercatorja, da iz tekočega poslovanja normalno plačuje svoje obveznosti, in na drugi strani željo bank, da čim prej zmanjšamo zadolženost na bolj vzdržne ravni. To nam hkrati omogoča, da se osredotočimo na osnovno dejavnost in izpeljemo potrebne ukrepe v skladu s predstavljeno novo strategijo.

Ampak ali Mercator v tem trenutku plačuje tudi glavnice posojil ali le obresti?

Mercator redno odplačuje vse finančne obveznosti. Še več, uspešno smo izdali za 20 milijonov evrov komercialnih zapisov kot alternativni vir posojilom in jih bodo deloma nadomestili. V ognju imamo še druge alternative, ki bodo zmanjšale zadolženost ali pa izboljšale ročnost virov financiranja.

Popravljeno 30.1.2013 5:00:52
Sponzorirani oglasi
Moj lokal