Belokranjski študentje se ne strinjajo, da je težko dobit dober kader

Klub belokranjskih študentov se je na medije obrnil z izjavo za javnost, v kateri se med drugim sprašujejo, ali so res mladi krivi, da podjetja, ki delujejo v Beli krajini, ne usposabljajo bodoče delovne sile za svoja delovna mesta.

Izjavo KBŠ objavljamo v celoti:

IZJAVA ZA JAVNOST
o aktualnih dogodkih, povezanih z izobraževalnim in delavskim kadrom mladih v Beli krajini


V Klubu belokranjskih študentov ostro zavračamo besede, ki jih je bilo mogoče zaslediti v medijih, ki pokrivajo celotno Slovenijo, in so letele na delavski ter izobraževalni kader mladih v Beli krajini – regiji, ki je že dovolj dotolčena z brezposelnostjo. Trenutna brezposelnost je glede na število prebivalcev najvišja v Črnomlju, kjer po januarskih podatkih znaša 17,2 %.

KBŠ je v svoji letošnji predstavi "Avtonomija" pokazal, da se razmere v Beli krajini ne dogajajo mimo nas, ampak jih občutimo tudi mladi, zato ne moremo mirne vesti spremljati neutemeljeno, napačno in neopravičeno predstavljanje belokranjske mladine v članku, ki je bil objavljen na spletnem portalu Slovenske tiskovne agencije v četrtek, 9. 2. 2017 (priloženo v priponki). V Klubu belokranjskih študentov moramo izpostaviti nekaj dejstev, ki zapisanim besedam oporekajo.

Po podatkih SURS-a je bilo v poročilu, ki je bilo narejeno leta 2016, v jugovzhodni Sloveniji v letu 2014 število študentov na tisoč prebivalcev med najvišjimi, in sicer je tistih, ki imajo višjo ali visokošolsko izobrazbo, 23 odstotkov. V letu 2014 je bila jugovzhodna Slovenija – poleg osrednjeslovenskega območja – edina regija, kjer je bilo mesečno plačilo delodajalca višje od slovenskega povprečja, saj so plače namreč znašale 1019 evrov neto. Zunaj regije in svojega prebivališča je delala kar četrtina delavcev, največ pa jih je bilo zaposelnih v osrednjeslovenskem statističnem okolišu. Sklepamo lahko, da imamo pri nas visok odstotek študentov, ki se izobražujejo in gradijo na svoji karieri, zaposlimo pa jih ne.

V članku je bilo prav tako izpostavljeno, da so območni šolski programi zastareli in neprilagojeni dejanskim potrebam. Tudi temu moramo oporekati, saj ob pohvalnih dosežkih Srednje šole Črnomelj (natančneje gimnazijskega programa) nikakor ne moremo trditi, da je izobraževalni sistem jugovzhodne regije za časom. Črnomaljska gimnazija se je na lestvici najbolj uspešnih srednjih šol na maturi uvrstila na 9. mesto od skupno 81 srednjih šol. Zaključimo lahko, da problem ni v stopnji izobrazbe mladih, ampak v okolju, ki teh znanj ne nadgradi in stimulira, da bi bila primerna za delovanje v podjetju. Glavna funkcija šole je že od antike naprej izobraževanje in z logičnim sklepanjem nikakor ne moremo trditi, da gre ob vidni uspešnosti belokranjskih študentov in dijakov za problem neizobraženosti. Naletimo lahko zgolj na problem nekompetentnosti posameznika za zahteve podjetij, čemur pa se šola kot javna, a zapostavljena institucija v obrobni regiji, težko prilagaja.

Rešitev je v financiranju in prilagajanju institucionalnega kurikuluma srednje šole, v štipendiranju dijakov in študentov, v dodatnih izobraževanjih mladih, kar pa vsekakor podjetju predstavlja dodatne stroške. Brez teh in samega vlaganja ter prilagajanja kompetenc posameznika za potrebe lastnega podjetja nikakor ne more biti pozitivnih rezultatov, pa naj bo ta posameznik iz Bele krajine ali iz katerekoli druge regije.

Statistični podatki kažejo, da delodajalci v Beli krajini premalo vlagajo v usposabljanje zaposlenih ali potencialno zaposlenih. Primerov z dobro prakso vlaganja v raziskave in razvoj mladih je – razen v trenutno največjemu podjetju v Črnomlju in peščici drugih – premalo. Težave, ki pestijo belokranjsko gospodarstvo, pa so tudi pomanjkanje kvalitetnih (ustvarjalnih) delovnih mest. To povzroča selitev delovne sile v središče Slovenije in v tujino, povečanje brezposelnosti in zaostajanje v razvoju podjetniškega sektorja. Je na mladih odgovornost, da podjetja, ki delujejo v Beli krajini, ne usposabljajo bodoče delovne sile za svoja delovna mesta?

Članek, ki namiguje, da kljub brezposelnosti v Črnomlju niso pripravljeni delati, je absurden. Problem so med drugim tudi delovni pogoji, ki jih podjetja ponujajo. Zakaj bi se mladi z visoko izobrazbo odločili delati za minimalno plačo v slabših pogojih, če lahko boljše delo najdejo drugod in zaslužijo veliko več? Od tukaj tudi razlog, zakaj lažje najdejo kader iz Hrvaške, saj je njihova bruto minimalna plača (3276 kun oziroma 439,17 evrov) po zadnjih podatkih v letu 2017 skoraj enkrat manjša kot slovenska (804,96 evrov). Mar na severu naše države ni podobno stanje, kjer Slovenci odhajajo na delo čez mejo v Avstrijo?

Kako naj se mladi vrnemo v Belo krajino, regijo, ki je že tako v težkem položaju, z njo zaživimo in v njej uspešno delamo, če nam odrasli svet ne nameni pozitivne spodbude, ampak raje tlači naš trud, nam zbija motiviranost in moralo že takoj na samem začetku našega življenja ter kariere?

V Klubu belokranjskih študentov bomo podobne incidente tudi v prihodnje ostro obsojali, saj si za Belo krajino želimo boljšo prihodnost, normalno delovno okolje, v katerega se bomo lahko vrnili iz mesta, kjer smo se izobraževali, in za svoj trud ter delo dobili primerno plačilo, je še zapisano v izjavi za javnost, ki so jo na medije naslovili iz Kluba belokranjskih študentov.



14.2.2017 9:10:28

Foto priponke

Belokranjski študentje se ne strinjajo, da je težko dobit dober kader

Deli novico



Vaši komentarji

  • mato Se strinjam Se ne strinjam
    14.2.2017 11:45:42

    Ta komentar je čisto na mestu. Podjetja v BK zelo rada izkoriščajo delavce, češ tu morate delati saj drugih delovnih mest ni. Zaposlujejo za nekaj mesecev in tako podaljšujejo. Pa delati treba po 12 ur, kao enkrat boš pa koristil ure. Da ne omenjam odnosov znotraj nekaterih firm kako so na nizkem nivoju. Jaz trdim, da vsak delodajalec lahko dobi sebi primerne delavce.

  • en Se strinjam Se ne strinjam
    14.2.2017 12:14:33

    Zakaj so porušili Belsad? In kaj je zdej tam? Danfoss so tudi zaj.... pa + ostale firme....v BK...

  • semtam Se strinjam Se ne strinjam
    14.2.2017 12:54:20

    Žal je politična elita davke skrbno dvignila na nenormalen nivo, podjetij ni vec, sluzb ni vec, v zadnjih letih se je 40.000 mlajsih od 35let izselilo. Placa diplomanta po studiju v praksi znasa 700€, vecina nima niti tega. Priblizno 50.000 brezsposelnih je skritih za fiktivnimi subvencioniranimi espeji ali drugace, NLB tajkunom spet posoja na lepe oci. Mladi smilite se mi, ucite se vsaj nemsko in anglesko, da bo lazje se preseliti.

  • Anonimen Se strinjam Se ne strinjam
    16.2.2017 15:43:13

    "mladi niso motivirani za delo" - seveda, da niso, kdo bi pa bil za 500€ na mesec.

Za komentiranje je potrebna predhodna prijava.