SOS poletje: Proti potovalni driski po načelu skuhaj, olupi ali zavrzi hrano

Zastrupitve s hrano so poleti pogostejše zaradi hitrega kvarjenja hrane, prebavne težave so pogostejše tudi v oddaljenih krajih, kjer so bakterije, na katere naše telo ni navajeno.

Če dopustujemo v takšnih krajih in si ne kuhamo sami, zdravnica Nena Kopčavar Guček svetuje, da se zavarujemo tako, da se držimo načela "skuhaj, olupi ali zavrzi".

V poletnem času je toploti izpostavljena tudi hrana, a nespametno ravnanje s hrano se nam lahko grdo povrne. V toploti beljakovine hitreje propadajo, najhitreje beljakovine rib in morskih sadežev, po drugi strani pa toplo okolje omogoča hitrejše razmnoževanje bakterij, ki dodatno pospešijo kvarjenje hrane.

"To lahko v črevesju povzroči drisko, saj nam poruši naravno bakterijsko ravnovesje. Če odhajamo v tujino, kjer ne bomo sami kuhali, potem je eno zlato pravilo potovalne medicine - skuhaj, olupi ali pa zavrzi. To pomeni, da česar ne morete skuhati ali olupiti, tudi ne zaužijte," je za STA dejala Kopčavar Gučkova.

Kot je opozorila, velikokrat samo umivanje denimo svežega sadja ni dovolj. Če pa že posežemo po sadju s tržnice, je najbolje, da ga umijemo z ustekleničeno vodo. Tudi sicer je najbolje s sabo nositi ustekleničeno vodo.

"Tudi po sedanjih predpisih pitna voda v ceveh ni povsem sterilna in sme vsebovati zelo nizko število neškodljivih bakterij. Vsak pa je od rojstva navajen na svojo vodo. Mogoče bi se domačini v nekem turškem mestu čudili, kako ne pijete njihove vode, saj jo oni pijejo celo življenje. Ampak ravno v tem je zanka - oni to vodo pijejo celo življenje, nam z razvajenimi evropskimi prebavili, ki imamo drugačno bakterijsko floro, pa lahko škodi," pravi.

Po njenih navedbah se zdravniki pogosto srečujejo s popotniki s potovalno drisko, ki so bili v severni Afriki. "Ko sem se z njimi podrobneje pogovarjala, so mi povedali, da je v nekaterih turističnih aranžmajih omogočen obisk tabora Tuaregov v puščavi. Nekako smo prišli do tega, da so tisti, ki so imeli drisko, jedli hrano v tem taboru," je dejala in dodala, da imajo verjetno v puščavi omejene možnosti temeljitega umivanja posode po vsaki skupini turistov. Prav tako se je srečala že z več bolniki, ki so dobili potovalno drisko potem, ko so potovali z ladjo po Nilu v Egiptu.

O driski po njenih navedbah lahko govorimo takrat, ko bolnik več kot trikrat na dan odvaja vodeno blato. "Meja za to, da človek dehidrira, pa je odvajanje tekočega blata 10-krat na dan," je dodala.

Prva pomoč pri potovalni driski je prašek za rehidracijo, ki nadomesti tudi izgubljene elektrolite, ne le vode. Na voljo so v vseh lekarnah po Sloveniji. Odveč ne bodo niti probiotiki, ki bodo pomagali čim prej vzpostaviti normalno črevesno floro. Odsvetuje pa uživanje kakršne koli surove hrane razen banan. Najbolje je poseči po nevtralni hrani, kot je kuhan riž in ali korenje, belo kuhano meso, morda kakšna prežganka.

Kopčavar Gučkova svetuje obisk zdravnika takrat, ko imamo potovalno drisko več kot dva dneva. Pogosto se popotniki pred odhodom v eksotične kraje obrnejo nanjo, naj jim predpiše antibiotike za primer potovalne driske. A, kot poudarja Kopčavar Gučkova, je to nepotrebno in neutemeljeno, saj lahko zdravniki predpisujejo antibiotike po kliničnem pregledu bolnika, prav tako ne more vnaprej predvideti, kateri mikrob bo povzročil okužbo, da bi lahko potem predpisala ustrezna zdravila.

"Lokalni zdravniki še bolje poznajo bakterije, ki so v njihovem okolju, in znajo predpisati zdravila," je dejala. Zato pa Kopčavar Gučkova toplo svetuje vsem popotnikom, naj si pred odhodom v tujino priskrbijo zdravstveno zavarovanje za tujino.
12.8.2017 11:01:56

Foto priponke

SOS poletje: Proti potovalni driski po načelu skuhaj, olupi ali zavrzi hrano

Deli novico



Vaši komentarji

  • Zaenkrat še ni komentarjev. Bodi prvi.

Za komentiranje je potrebna predhodna prijava.